Na današnji novinarski konferenci smo med drugim predstavili rezultate zbiranja komunalnih odpadkov, kjer je zlasti spodbuden trend zmanjševanja količin odloženih odpadkov, in porast ločeno zbranih odpadkov. V 12 občinah celjske regije, kjer Simbio opravlja gospodarsko javno službo, smo v letu 2014 pri vsakem prebivalcu povprečno zbrali 330 kg komunalnih odpadkov oz. 1 kg na dan, kar je v povprečju primerljivo z letom poprej.
Na današnji novinarski konferenci smo med drugim predstavili rezultate zbiranja komunalnih odpadkov, kjer je zlasti spodbuden trend zmanjševanja količin odloženih odpadkov, in porast ločeno zbranih odpadkov. V 12 občinah celjske regije, kjer Simbio opravlja gospodarsko javno službo, smo v letu 2014 pri vsakem prebivalcu povprečno zbrali 330 kg komunalnih odpadkov oz. 1 kg na dan, kar je v povprečju primerljivo z letom poprej.
Simbio upravlja z RCERO Celje, kamor je vključenih 24 občin Savinjske regije. In spodbuden je podatek, da sodi Savinjska regijamed regije z najmanj odloženimi odpadki; najmanj so jih sicer odložili v koroški statistični regiji (13 %), v savinjski (15 %), največ pa v zasavski statistični regiji, in sicer 45,8 % nastalih odpadkov.
Iz podatkov o količinah zbranih odpadkov v zadnjih petih letih je viden trend padanja količin mešanih komunalnih odpadkov in porast ločeno zbranih odpadkov. V zadnjih petih letih je delež ločeno zbranih odpadkov (steklo, papir, embalaža ter kosovni in biološki odpadki) zrasel s 24 % v letu 2010 na 56 % v letošnjem letu. Kot kažejo podatki, pa se trend večanja ločeno zbranih odpadkov upočasnjuje.
Tabela 1: Količine in deleži zbranih odpadkov v obdobju 2010-2014, skupaj s predvidenimi količinami za 2014
Leto |
Mešane frakcije |
Ločene frakcije |
|
t |
% |
t |
% |
2010 |
43.796 |
76 |
13.651 |
24 |
2011 |
34.477 |
65 |
18.924 |
35 |
2012 |
20.703 |
50 |
20.818 |
50 |
2013 |
18.892 |
47 |
20.956 |
53 |
2014 |
18.232 |
44 |
22.927 |
56 |
Slika 1: Količine mešanih komunalnih odpadkov in ločeno zbranih 2010-2014
Kot je razvidno iz tabele 1 in slike 1, se je razmerje med mešanimi komunalnimi odpadki (v nadaljevanju MKO) in ločeno zbranimi odpadki, obrnilo slednjim v prid.
V primerjavi z lani je delež odloženih manjši za 7 %
Kot kaže tabela 2, je delež odloženih odpadkov v letu 2014 celo malenkost manjši (za odstotek) kot v letu 2010, kljub temu da so celotne količine odpadkov, ki so namenjene za mehansko-biološko obdelavo, porasle.
Tabela 2: Mehansko-biološka obdelava z deležem odloženih odpadkov 2010-2014
|
INPUT |
ODLOŽENO |
SEŽIG |
SUROVINE |
|
t |
% |
t |
% |
t |
% |
t |
% |
2010 |
30.380 |
100 |
8.769 |
29 |
13.746 |
45 |
216 |
1 |
2011 |
33.405 |
100 |
10.912 |
33 |
17.016 |
51 |
217 |
1 |
2012 |
44.848 |
100 |
14.010 |
31 |
19.641 |
44 |
195 |
0 |
2013 |
47.572 |
100 |
16.445 |
35 |
19.966 |
42 |
588 |
1 |
2014 |
46.787 |
100 |
13.274 |
28 |
18.885 |
40 |
469 |
1 |
Slika 2: Mehansko-biološka obdelava z deležem odloženih odpadkov 2010-2014
Zakaj je ločevanje odpadkov tako pomembno?
Reciklirati oziroma predelati odpadke pomeni, da koristno uporabimo snovi, ki bi jih sicer zavrgli. Če nek izdelek, ki ga je sicer možno reciklirati, vržemo med mešane komunalne odpadke, s tem zavržemo tudi vire, surovine in energijo, ki so bili uporabljeni za proizvodnjo. Odlaganje je najmanj zaželen način ravnanja z odpadki, saj je za okolje in zdravje ljudi najbolj obremenjujoč.
Ali ste vedeli:
… da se za izdelavo aluminijaste pločevinke iz starih uporabi samo dvajsetina energije, ki je sicer potrebna, da bi jo proizvedli iz surovin.
… da če recikliramo staro steklenico, zmanjšamo onesnaževanje okolja do 20 % in zmanjšamo povpraševanje po vodi zapolovico!
… da izdelava vrečk iz recikliranega polietilena, namesto surovin iz narave, proizvede le tretjino žveplovega dioksida in pol manj dušikovega oksida, pri tem pa se uporabi le ena osmina vode, kot bi se pri proizvodnji nove iz naravnih surovin.
… da ena tona recikliranega papirja porabi:
• 64 % manj energije
• 50 % manj vode (ohrani 40 m³ čiste vode)
• 74 % zniža emisije nevarnih snovi v zrak v primerjavi z eno tono papirja, narejenega iz lesa, saj belila spadajo med najhujše onesnaževalce okolja.
Rast zbrane odpadne embalaže se umirja
Medtem ko se količine ločeno zbranih kosovnih odpadkov bistveno niso spremenile, to ne velja za količine bioloških odpadkov in ostalih ločeno zbranih odpadkov, ki so v zadnjih letih precej porasle, je razvidno iz tabele 3 in grafikona na sliki 3. Se je pa zaustavil trend porasta količin odpadne embalaže.
Tabela 3: Ločene frakcije (steklo, papir, embalaža), kosovni in biološki odpadki 2010-2014
|
SKUPAJ |
LOČENE FRAKCIJE |
KOSOVNI |
BIOLOŠKI |
|
t |
% |
t |
% |
t |
% |
t |
% |
2010 |
13.651 |
24 |
5.869 |
10 |
5.243 |
9 |
2.539 |
4 |
2011 |
18.924 |
35 |
8.422 |
16 |
7.071 |
13 |
3.431 |
6 |
2012 |
20.818 |
50 |
9.619 |
23 |
5.407 |
13 |
5.792 |
14 |
2013 |
20.956 |
53 |
10.023 |
25 |
5.338 |
13 |
5.595 |
14 |
2014 |
22.927 |
56 |
10.525 |
26 |
5.908 |
14 |
6.494 |
16 |
Slika 3: Ločene frakcije (steklo, papir, embalaža), kosovni in biološki odpadki 2010-2014
Tabela 4: Količine in deleži papirja, embalaže in stekla znotraj ločenih frakcij 2010-2014
LETO |
PAPIR/KARTON |
PLASTIČNA/KOV. EMBALAŽA |
STEKLO |
|
t |
% |
t |
% |
t |
% |
2010 |
2.355 |
40 |
1.237 |
21 |
2.027 |
35 |
2011 |
2.650 |
31 |
3.165 |
38 |
1.784 |
21 |
2012 |
2.437 |
25 |
4.512 |
47 |
1.408 |
15 |
2013 |
2.378 |
24 |
4.882 |
49 |
1.391 |
14 |
2014 |
2.484 |
24 |
5.187 |
49 |
1.416 |
13 |
Tudi količine papirja se bistveno ne spreminjajo, podobno velja za steklo, drugače pa je pri odpadni plastični in kovinski embalaži, ki je še vedno v porastu, vendar se je tudi tukaj trend nekoliko zaustavil - leta 2010 je bilo zbranih 1237 ton odpadne embalaže, letos 5187, lani pa 4882 - na letni ravni smo pred leti beležili tudi več kot 10-odstotne rasti količin zbrane embalaže.