Vsem trem javnim podjetjem nam je skupna skrb za zdravo in čisto okolje. V Simbiu vsak dan pripeljejo v Regionalni center za ravnanje z odpadki Celje 450 ton odpadkov in jih nato skladno s strogimi predpisi obdelajo in predelajo tako, da ne škodujejo okolju in zdravju ljudi. V Vodovod-kanalizaciji, kjer se lahko pohvalijo z eno najbolj kakovostnih pitnih vod v Sloveniji, letno prečistijo kar 8,5 milijona kubičnih metrov te dragocene surovine, medtem ko so jo leta 1996 samo 0,25 milijona kubičnih metrov. Eden ključnih ukrepov, da se je izboljšala kakovost zraka v Celju, kjer so na primer leta 1996 v povprečju namerili 28 mikrogramov žveplovega dioksida na kubični meter zraka na merilnem mestu pri celjski bolnišnici, po zadnjih razpoložljivih podatkih iz poročila o kakovosti zraka ARSO 2015 pa le še 5 mikrogramov (mejna vrednost znaša 20), sta priključevanje objektov na sistem daljinskega ogrevanja in širitev plinovodnega omrežja. Z njima upravlja Energetika Celje.
»Ko smo v podjetjih razmišljali, kako bi obeležili obletnico, nas je vodila želja, da naredimo nekaj za zadovoljstvo čim več uporabnikov. Ker je poleg čistega in zdravega okolja pomembno tudi urejeno okolje, smo se odločili, da poskrbimo za lepši videz krožišč na zahodnem in vzhodnem avtocestnem priključku, ki so sicer v lastništvu Darsa. Ta je z veseljem sprejel pobudo in tako od prve polovice septembra občane in obiskovalce ob izstopu z avtoceste pozdravi šest na novo zasajenih krožišč (dva na vzhodnem in štiri na zahodnem priključku). Vrednost del, ki jih je izvedla ekipa za urejanje okolje - Simbio Vrtnarstvo, znaša 22.200 EUR z DDV, pri čemer je Cinkarna Celje donirala del materiala v vrednosti 2000 EUR,« je povedal mag. Marko Zidanšek na današnji novinarski konferenci, ki je potekala v hali L na Celjskem sejmišču. Dodal je še, da bo za redna nadaljnja vzdrževalna dela (košnja ipd.) na krožiščih skrbela Mestna občina Celje. »Prepričan sem, da je Simbio v zadnjih 20 letih pustil velik pečat v 12 občinah, ki so nam zaupala zbiranje in odvoz odpadkov. Več kot polovica zbranih odpadkov je ločeno zbranih (53 odstotkov), le 15 odstotkov pa se jih na koncu odloži – pred 20 leti se jih je odložila velika večina,« je še povedal in zaključil, da se v zadnjih 20 letih zaradi občanom prijazne in razvejane infrastrukture za primerno odlaganje odpadkov (od ekoloških otokov do zbirnih centrov) zmanjšalo tudi število divjih odlagališč s približno 140 na evidentiranih osem.
»Stanje na področju zraka bi lahko bilo še boljše, če bi se nadaljeval trend plinifikacije in priključevanja objektov na plinsko omrežje iz 90. let. V zadnjih letih je namreč poraslo število objektov, ki se ogrevajo iz malih kurilnih naprav na trda goriva, ki so eden glavnih povzročiteljev trdnih delcev PM v zraku, predvsem zaradi uporabe lesa v neučinkovitih starih kotlih na trda goriva ali v drugih napravah z neoptimalnim zgorevanjem lesne biomase. Upam, da bo predpis, ki ga pripravlja ministrstvo za okolje in prostor o meritvah emisij prahu iz malih kurilnih naprav na trda goriva, čim prej sprejet,« je povedal direktor Energetike Celje mag. Aleksander Mirt na novinarski konferenci. Dodal je še, da je kljub temu zrak boljši. Povprečne letne koncentracije trdih delcev PM 10, katerih pomemben vir je tudi promet, je znašal pred 20 leti 70 mikrogramov na kubični meter, medtem ko je bil ta delež lani 32 mikrogramov na kubični meter zraka. Dodal je še, da je delež stanovanj, priključenih na sistem daljinskega ogrevanja, približno 45-odstoten, na plinovodno omrežje pa 31-odstoten. Na koncu je povabil vse zainteresirane na dan odprtih vrat Toplarne Celje, ki bo v petek, 16. septembra 2016, z vodenima ogledoma ob 16. in 17. uri.
Direktor Vodovod-kanalizacije mag. Marko Cvikl je izrazil veselje nad dejstvom, da se je uredilo odvajanje odpadnih vod. V zadnjih dvajsetih letih se je dolžina kanalizacijskega omrežja podvojila, število čistilnih naprav pa je poraslo z ene na pet. Za čistejše vodotoke je pomembno tudi, da se od leta 2013 v sistem odvajanja in čiščenja odpadnih voda vključilo tudi lastnike greznic, ki niso priključeni na kanalizacijski sistem, tako da so vsake tri leta izpraznjene in očiščene vse greznice ter male komunalne čistilne naprave na območju izvajanja javne službe. Izgube načrpane vode so vse manjše, količine pitne vode zadostne, oskrba nemotena, kvaliteta same pitne vode pa visoko nad slovenskim povprečjem. »Stalno in redno smo vlagali v infrastrukturo, ki je, lahko rečem, v dobrem stanju, kljub temu pa so cene naših storitev položnice pod slovenskim povprečjem, česar so verjetno naši uporabniki lahko še posebej veseli,« je povedal še Cvikl in dodal, da si bodo tudi v prihodnje prizadevali ob sprejemljivih cenah zagotavljati najvišji možen nivo storitev.
