Akcija zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev na terenu, ki je potekala maja po občinah, kjer opravlja javno komunalno službo podjetje Simbio, je zaključena. V akciji je bilo zbranih dobrih 42 ton nevarnih odpadkov. Tako kot že v preteklih akcijah zbiranja nevarnih odpadkov, je tudi tokrat prevladovala elektronska in električna oprema – 15,3 tone.
Akcija zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev na terenu, ki je potekala maja po občinah, kjer opravlja javno komunalno službo podjetje Simbio, je zaključena. V akciji je bilo zbranih dobrih 42 ton nevarnih odpadkov. Tako kot že v preteklih akcijah zbiranja nevarnih odpadkov, je tudi tokrat prevladovala elektronska in električna oprema – 15,3 tone.
Na drugem mestu med nevarnimi odpadki izstopajo premazi, lepila in smole, ki vsebujejo nevarne snovi (7995 kg) in na tretjem odpadna motorna olja (5460 kg). Na četrtem je jedilno olje in maščobe s 2870 kg. Med nevarnimi odpadki, ki jih prav tako veliko nastane v gospodinjstvih, so še baterije in akumulatorji (2750 kg), embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi (1792 kg), pesticidi (1640 kg), nesortirane baterije (946 kg) ter zdravila (844 kg).
Največ nevarnih odpadkov je bilo zbranih v občini Šentjur, kar 10.233 kg oz. 0,55 kg/prebivalca. Sicer pa so največ nevarnih odpadkov na prebivalca zbrali v Dobju (0,94 kg) in na Polzeli (0,76 kg).
V Celju je prišlo do premičnega zabojnika za nevarne odpadke sicer največ občanov (826), prinesli pa so 9870 kg nevarnih odpadkov (0,20 kg/prebivalca).
Kam gredo nevarni odpadki?
Nevarni odpadki iz gospodinjstev se začasno skladiščijo v prehodnem skladišču Regionalnega centra za ravnanje z odpadki Celje. Iz prehodnega skladišča se nato predajo specializirani organizaciji, ki je registrirana za zbiranje in odstranjevanje nevarnih odpadkov. Nekatere odpadke predelajo v sekundarno gorivo za cementarne (olja in razredčila), nekatere sežgejo (zdravila, sredstva za zaščito rastlin), kisline nevtralizirajo, baterije pa predelajo.
