Tehnologija

V proces termične obdelave vstopa letno okoli 20.000 ton predhodno obdelanih odpadkov in 5.000 ton blata iz čistilne naprave skupne povprečne kurilne vrednosti do 16 MJ/kg. 

Termična moč kurilne naprave znaša 15 MW, moč proizvedene električne energije pa 2 MW. Električna energija se dovaja v distribucijsko omrežje, toplotna energija pa se uporablja v sistemu daljinskega ogrevanja mesta Celje. 

Postopek termične obdelave poteka v naslednjih stopnjah: 

-   transport in doziranje odpadkov in blata v kurilno napravo v razmerju 4:1,
-   dvostopenjsko zgorevanje lahke frakcije in odvajanje pepela, 
-  ohlajevanje dimnih plinov in s tem izkoriščanje med procesom sproščene toplote v smislu proizvodnje toplotne in električne energije, 
-   čiščenje dimnih plinov glede na vsebnost škodljivih snovi v dimnih plinih. 

STOPENJSKO ZGOREVANJE ODPADKOV IN ODVAJANJE PEPELA 

Na osnovi primerjave okoljskih, tehnoloških in ekonomskih kriterijev je bil kot najbolj primeren postopek termične obdelave izbran modularni sežig na rešetki. 

Ta tehnologija je ena izmed alternativ klasične tehnologije sežiga na rešetki in je primerna za sežig manjših letnih količin - do 50 tisoč ton odpadkov v obliki lahke frakcije kakor tudi za sosežig predhodno obdelanih odpadkov in blata iz čistilne naprave. 
Zgorevanje poteka v dveh stopnjah - v primarni in sekundarni komori. 

V primarni komori poteka proces zgorevanja s primanjkljajem zraka - okoli 70 % teoretično potrebnega, zato prevladujejo pirolitično-uplinjevalni procesi. 
Pri tem se razvijejo velike količine dimnih plinov, ki potujejo v sekundarno komoro, kjer popolnoma zgorijo ob dovajanju ustreznih količin sekundarnega in po potrebi terciarnega zraka. Temperatura plinov, ki zapuščajo primarno komoro, običajno znaša med 650 in 850 ËšC, saj se velik del generirane toplote porabi za endotermne pirolitične procese. 
Heterogeno dogorevanje trdnih ostankov odpadkov mora biti zagotovljeno proti koncu gibljive rešetke, kjer dovedena količina zraka zadostuje za popolno oksidacijo trdnega ogljika. 

V sekundarni komori prevladuje temperatura do1.200 ËšC, kar ob intenzivnem mešanju s sekundarnim zrakom in zadostnim časom zadrževanja - preko 2 sekundi, zagotavlja popolno zgorevanje vseh organskih snovi, vključno z eventualno nastalimi polikloriranimi bifenili, polikloriranimi dibenzo dioksini, polikloriranimi dibenzo furani in policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki v primarni komori. 

OHLAJEVANJE DIMNIH PLINOV - proizvodnja toplotne in električne energije

Predvidena poraba materialov in energije za predviden čas obratovanja 8.000 ur letno je podana v spodnji tabeli:

(1) Aditivi so namenjeni čiščenju dimnih plinov 

Po termični obdelavi bodo ostali:

-  pepel in žlindra do 2.200 t/l, 
-  filtrski ostanki do 1.200 t/l, 
-  nenasičeni koks do max. 100 t/l.

Pepel in žlindra ne sodita med nevarne odpadke, zato je možno njuno odlaganje na odlagališču ali uporaba v gradbeništvu, če bo za to izkazan interes. 

Filtrski ostanki predstavljajo produkt čiščenja dimnih plinov in vsebujejo povišane vrednosti kovin in soli, zato spadajo med nevarne odpadke. 
Za odstranitev bodo poskrbeli prevzemniki ali predelovalci odpadkov, ki so usposobljeni in pooblaščeni za upravljanje storitev v zvezi z nevarnimi odpadki.