Lokacija Toplarne Celje je na severovzhodnem robu mesta Celja, na območju, ki je v planskih dokumentih določen za industrijsko cono.
Izgrajena površina toplarne je 2.000 m2, površina zemljišča, na katerem stoji objekt toplarne z vsemi pripadajočimi napravami pa je 1,5 ha.
Na omenjenem območju, ki je sicer v bližini Cinkarne, je bivalna kakovost nizka, poseljenost pa temu primerno redka.
Pričakovani vplivi na obremenitev okolja so skladni z okoljevarstvenimi standardi in zahtevami okoljskih predpisov za tovrstne naprave.
Emisije v zrak in vodo
Emisije v zrak iz sežigalne naprave do manjše od dopustnih vrednosti, določenih z BREF dokumentom o sežigu odpadkov. Te vrednosti so bistveno nižje od dovoljenih vrednosti, ki so podane v Uredbi o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov in pri sosežigu.
Trditev temelji na rezultatih poskusnega sežiga, izvedenega v pilotni kurilni napravi z identično tehnologijo zgorevanja kot je izbrana za Toplarno Celje.
Odpadne vode nastopajo v sistemu za proizvodnjo energije in so speljane v kalužno jamo oziroma na osnovi meritev po potrebi nevtralizirane in ohlajene ter odvedene v kanalizacijsko omrežje.
Meteorne vode se stekajo preko lovilcev olja in usedalnikov v zadrževalnik in so preko le-tega odvedene v vodotok Hudinja.
Preprečevanje nesreč oziroma posledic ekološke nesreče
Preprečevanje nesreč je zagotovljeno z upoštevanjem predpisov, ki določajo načine upravljanja s tovrstnimi napravami in ravnanja z nevarnimi snovmi.
Predvidena je tudi izgradnja protipožarne zaščite, ki je prilagojene vrsti naprave - definirana je v Elaboratu protipožarne zaščite, ki je sestavni del tehnične dokumentacije.
Pod navedenimi pogoji je možnost, da bi prišlo do ekološke nesreče, majhna. Uspešno in varno obratovanje je zagotovljeno z elektronskim vodenjem procesov ter emisijskim monitoringom, ki omogoča trajne meritve naslednjih parametrov:
- ogljikov monoksid,
- dušikovi oksidi,
- kisik,
- žveplovi oksidi,
- vodikov klorid,
- vodikov fluorid,
- skupni organski ogljik,
- živo srebro,
- vsebnost vlage v dimnih plinih,
- skupni prah,
- temperatura dimnih plinov,
- absolutni tlak dimnih plinov,
- pretok suhih dimnih plinov.
Na osnovi odčitkov in elektronskega procesiranja podatkov je v primeru zaznanih neustreznih vrednosti postopek sežiga po izdelanem protokolu samodejno ustavljen.
Pozitivni učinki
S projektom izgradnje Toplarne Celje bodo doseženi naslednji pozitivni učinki:
- količina odloženih odpadkov na deponijo v Bukovžlaku se bo zmanjšala za 65 %,
- na ekološko primerni način je s sežigom rešen problem blata iz komunalne čistilne naprave,
- toplota, pridobljena s sežigom, je izkoriščena v kogeneraciji za proizvodnjo elektrike in toplote.
Pridobljena toplota je izkoriščena za potrebe daljinskega ogrevanja v Celju. Električna energija je delno izkoriščena za lastne potrebe, viški pa plasirani v distribucijsko omrežje.
Z okoljskega vidika je potrebno izpostaviti še naslednje pozitivne vplive:
- dosežen bo neto prihranek fosilnega goriva – zemeljskega plina v količini cca 549.036 m3/leto,
- zmanjšala se bo količina toplogrednih plinov in celokupnega organskega ogljika (manj kot 3 %)