Slovenska komunalna podjetja so danes na nazoren način prikazala, koliko hrane v Sloveniji zavržemo na osebo. Na stojnice in zabojčke na celjski tržnici je tudi celjsko javno podjetje Simbio postavilo 82 kilogramov različnih živil (sadje, zelenjava, mlečni izdelki itd.), kar je povprečna količina na prebivalca, ki zaradi preveč pridelane, nakupljene ali skuhane hrane pristane z zabojnikih za odpadke, na kompostu in celo v kanalizaciji. Cilj prikaza je prebivalce opozoriti na problematiko zavržene hrane in jih spodbuditi k odgovornejši, trajnostno naravnani potrošnji.
Slovenska komunalna podjetja so danes na nazoren način prikazala, koliko hrane v Sloveniji zavržemo na osebo. Na stojnice in zabojčke na celjski tržnici je tudi celjsko javno podjetje Simbio postavilo 82 kilogramov različnih živil (sadje, zelenjava, mlečni izdelki itd.), kar je povprečna količina na prebivalca, ki zaradi preveč pridelane, nakupljene ali skuhane hrane pristane z zabojnikih za odpadke, na kompostu in celo v kanalizaciji. Cilj prikaza je prebivalce opozoriti na problematiko zavržene hrane in jih spodbuditi k odgovornejši, trajnostno naravnani potrošnji.
V svetu vsako leto zavržemo 1,3 milijarde ton hrane, kar je približno tretjina vse hrane. Samo v Sloveniji smo v letu 2011 zavrgli skoraj 170 tisoč ton hrane, kar pomeni približno 82 kg na prebivalca.
Evropska komisija se zaveda problematike zavržene hrane in predlaga zavezo, da do leta 2025 zmanjšamo količino zavržene hrane za 30 odstotkov. Evropski teden zmanjševanja odpadkov, ki letos poteka od 22. do 30. novembra 2014, je zato posvečen prav zmanjševanju količine zavržene hrane.
Prikaz količine zavržene hrane je nastal na pobudo Zbornice komunalnega gospodarstva. Predsednik zbornice Janko Kramžar je ob tem dejal: »V Zbornici komunalnega gospodarstva verjamemo, da sta naloga in dolžnost vseh komunalnih podjetij, da spodbujamo preprečevanje nastajanja odpadkov, trajnostni razvoj in odgovorno potrošnjo. Zato sta naša naloga in dolžnost tudi, da si aktivno prizadevamo zmanjšati količino zavržene hrane.«
Prikaz je potekal v trinajstih krajih po vsej Sloveniji – v Ljubljani, na Vrhniki, v Domžalah, Tržiču, Idriji, Celju, Slovenskih Konjicah, Kopru, Novi Gorici, Sežani, Divači, Komnu in v občini Hrpelje-Kozina.
Poleg prikaza smo na Simbiu za svoje uporabnike pripravili tudi praktične napotke, kako zmanjšati količino zavržene hrane, ki smo jih delili mimoidočim ter so dostopni na naših spletnih straneh, v publikacijah in lokalnih časopisih. Vprašanj s strani mimoidočih je bilo veliko, predvsem med mlajšimi generacijami. »Opažamo, da starejši – vsaj po njihovih besedah zavržejo malo hrane. Seznanjeni so, kaj vse se lahko pripravi z ostanki hrane, v trgovino ne hodijo lačni in s sabo imajo nakupovalni seznam stvari, ki jih dejansko potrebujejo, raje skuhajo malo manj in dodajo hrano, če je potrebno, sadje in zelenjavo dajejo iz plastičnih vrečk ipd. Medtem ko so mlajše generacije bile ob pogledu na velik kup hrane, ki smo ga pripravili, kar presenečene in so se malo bolj zamislile. Sploh ko smo jih pojasnili, da 82 kg pomeni v denarju nekje od 200 do 300 EUR,« je povedala predstavnica za odnose z javnostmi na Simbiu mag. Helena Kojnik.
Dodala je še, da so zadnja leta na Simbiu ozaveščali občane predvsem o pomenu ločevanja odpadkov in da je sedaj nastopil čas, da nekaj naredijo tudi pri spreminjanju potrošniških navad. Preprečevanje nastajanja odpadkov je tudi najbolj zaželen način na evropski hierarhični lestvici načinov ravnanja z odpadki, ki je implementirana tudi v okoljsko zakonodajo. »Občani so največkrat ob pogledu na veliko količino hrane navedli, da sami zavržejo največ kruha, sadja in zelenjave, ker jim ne uspe kupiti 'ravno pravšnje količine'. Zanimivo je še to, da mnogi ne razlikujejo, kaj pomeni oznaka na živilih Uporabno do in Uporabno najmanj do. Pojasnili smo jim, da v prvem primeru pomeni, da hrana po navedenem datumu ni več varna za uživanje, v drugem primeru pa, da je živilo do navedenega hrana pričakovane kakovosti, po navedenem datumu pa je še vedno varno za uživanje in ga ni potrebno zavreči,«je še dodala Helena Kojnik s Simbia.
Ker gre za pomembno in inovativno pobudo tudi na ravni Evropske unije, je Zbornica komunalnega gospodarstva vseslovensko iniciativo prijavila tudi v sklop aktivnosti European Week for Waste Reduction. Obenem pa se iniciativa poteguje tudi za European Week for Waste Reduction awards, ki nagrajuje najboljše in inovativne aktivnosti na področju preprečevanja odpadkov.
