Simbio se je kot izvajalec obvezne občinske javne službe ravnanja z odpadki že večkrat obrnil na ministrstvo za kmetijstvo in okolje v zvezi s problematiko odkupa odpadnih surovin od fizičnih oseb (t. i. drobni odkup) in tudi drugimi težavami pri ravnanju z odpadki v RCERO Celje. Ker s strani ministrstva niso prejeli nobenega odgovora, so se odločili, da s problematiko seznanijo javnost z odprtim pismom ministrstvu.
Simbio se je kot izvajalec obvezne občinske javne službe ravnanja z odpadki že večkrat obrnil na ministrstvo za kmetijstvo in okolje v zvezi s problematiko odkupa odpadnih surovin od fizičnih oseb (t. i. drobni odkup) in tudi drugimi težavami pri ravnanju z odpadki v RCERO Celje. Ker s strani ministrstva niso prejeli nobenega odgovora, so se odločili, da s problematiko seznanijo javnost z odprtim pismom ministrstvu.
V 4. členu predloga Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki (URKO) je navedeno, da bodo imeli izvirni povzročitelji komunalnih odpadkov iz gospodinjstev možnost izbire glede prepuščanja odpadnega papirja in odpadnih kovin izvajalcu javne službe ali oddaje teh odpadkov drugemu zbiralcu, ki je vpisan v ustrezno evidenco.
V družbi so prepričani, da sprejetje takšne dikcije pomeni preusmerjanje masnih tokov koristnih odpadkov stran od izvajalcev javnih služb. Kot je povedal direktor družbe Simbio mag. Marko Zidanšek na današnji novinarski konferenci: »Ne samo da se t. i. drobni odkup izključuje z nekaterimi ostalimi določili iste uredbe in drugimi predpisi, pomeni tudi višanje stroškov storitev za vse državljane. Zakaj? Cena komunalnih storitev za gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki se po novi metodologiji uravnava letno glede na prihodke in odhodke preteklega leta. Ker bodo povzročitelji po predlogu URKO odpadni papir in odpadne kovine odnašali k zbiralcem, bo to zmanjšalo prihodek izvajalcev javnih služb in s tem povzročilo dvig cene. Sistem določanja cen predvideva njihovo nižanje, v kolikor so prihodki javnih služb višji od stroškov. V kolikor bi ti odpadki ostali v domeni izvajalcev javnih služb, bi bil prihodek od njihove prodaje upoštevan pri določanju cene storitev in bi bila tako cena zagotovo nižja, kot bo cena po predlagani ureditvi URKO.«
V praksi se sicer že leta in leta izvaja odkup odpadnih surovin od fizičnih oseb, t. i. drobni odkup, ki ga izvajajo družbe, ki se tržno ukvarjajo s profitabilnimi tokovi odpadnih surovin, čeprav to ni v skladu z obstoječo zakonodajo. Zbornica komunalnega gospodarstva ocenjuje, da znaša letno nelegalen drobni odkup približno 15 milijonov €. »Sedaj bo drobni odkup dovoljen in bodo njegove razsežnosti še večje,« je prepričan Zidanšek in dodaja, da je prvi predlog URKO iz decembra 2012 to področje ustrezno uredil, nato pa se je ministrstvo (kot je bilo videti v medijih in slišati od pristojnih na ministrstvu) uklonilo zasebnim podjetjem, zbiralcem predmetnih sekundarnih surovin.
»Verjamemo, da so zgodbe posameznikov, ki prodajajo odpadne surovine in si tako omogočijo dodaten zaslužek, ganljive in da so srca javnosti ob spremljanju medijskih prispevkov na strani teh posameznikov in tudi na strani podjetij, ki odkupujejo odpadke od njih. Vendar pa smo prepričani, da bi bilo te empatije manj, če bi državljani vedeli, da bi bile njihove položnice za odpadke nižje, če ne bi bilo ''drobnega odkupa''. Odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami ter druge uredbe in pravilniki predpisujejo izvajalcem javnih služb ustrezno infrastrukturo (določeno število ekoloških otokov, zbirnih centrov), predpisujejo ciljne deleže ločeno zbranih odpadkov in deleže odloženih, nadalje načine ravnanja z odpadki in kar je še morda v tem kontekstu najbolj pomembno – izvajalci javnih služb moramo prevzemati vse vrste odpadkov, tudi nereciklabilne, kot so nevarni odpadki, gradbeni, mešani komunalni, vse vrste plastike in drugih odpadnih materialov, torej ne samo papirja in kovin, ki sta na trgu sekundarnih surovin zaželena in preprodajalcem prinašata zaslužek,« je dodal Zidanšek.
Nadalje se je potrebno vprašati, kaj pomeni drobni odkup in kakšna je dejanska praksa.
V štiričlanski družini se lahko na letni ravni zbere do 200 kg papirja in zelo malo kovin (odpadna električna in elektronska oprema niso kovine). V denarju pomeni to cca. 20 € letno. Torej zmotno je razmišljanje, da lahko revni zaradi tega preživijo. Zato se postavlja vprašanje, katere odpadke potem te fizične osebe sploh prodajajo in od kod njihov izvor. Te osebe tako prodajajo odpadke, ki lahko nastanejo v gospodinjstvih v nerazumnih količinah, kar pomeni, da vršijo dejavnost zbiranja brez vsakršnih dovoljenj in obveznosti. Obenem prodajajo odpadke, ki sploh niso nastali v gospodinjstvih (avtomobilski akumulatorji, izrabljena motorna vozila, barvne kovine) in to vse legalno registriranim zbiralcem v Sloveniji.
Zidanšek je še opozoril na ciklično vrednost narave odpadkov in navedel, da je v zadnjih nekaj letih vrednost papirja zanihala od 140 €/t do 1 €/t. »To pomeni poplavo odkupov pri visokih cenah in nični odkup pri nizkih cenah. Pri slednjem bomo morali za izvajanje javne službe zopet poskrbeti izvajalci javnih služb. Ostali bodo zagovarjali »interese občanov« le, ko bodo lahko pobrali smetano brez obvez,« je dodal.
Sicer pa so v Simbiu v odprtem pismu MKO-ju še zapisali: »Zdi se nam popolnoma nepojmljivo, da iz sistema javnih služb, katerih delovanje in financiranje je transparentno, izločate odpadke, ki nižajo ceno storitev ravnanja s komunalnimi odpadki slehernemu državljanu Republike Slovenije. Prav tako je pri izvajanju gospodarskih javnih služb primarno zagotavljanje javnih dobrin in je pridobivanje dobička podrejeno zadovoljevanju javnih potreb. Družbe, ki izvajajo drobni odkup, pa so namreč »klasične« gospodarske družbe, katerih primarni cilj je pridobivanje dobička.«
Družba za ravnanje z odpadki Simbio je na novinarski konferenci predstavila rezultate zbiranja komunalnih odpadkov in spremembe cen storitev zaradi uskladitve obračuna z novo metodologijo.
Veljati je začela nova uredba, s katero je med drugim določena tudi višina okoljske dajatve. Ta po novem za nenevarne odpadke znaša 11 evrov za tono.
Sistem ravnanja z odpadki se je v zadnjih letih precej spremenil. Zaradi doseganja predpisanih ciljev o količinah bioloških odpadkov in ločeno zbranih odpadkov, ki jih lahko ponovno recikliramo, čaka prebivalce celjske regije v prihodnjem letu še nekaj novosti. Ena izmed glavnih je zbiranje odpadne embalaže po t. i. »door to door« sistemu ali od vrat do vrat.
To pomeni, da bodo gospodinjstva na območju, na katerem javno službo ravnanja z odpadki opravlja javno podjetje Simbio, prejela nov zabojnik za ločevanje odpadne embalaže - zelen z rumenim pokrovom, ki jim bo omogočil ločevanje embalaže na domu in jo bodo lahko oddali v zabojnik pred hišo ali blokom. Tako jim je ne bo potrebno nositi do ekološkega otoka.
